Spomnili smo na lepo prenovljene spletne strani Misijonskega središča Slovenije. Na zanimivih straneh je tudi pismo Janeza Mesca o njegovi srebrni obletnici misijonskega poslanstva.
Spomnili smo na lepo prenovljene spletne strani Misijonskega središča Slovenije. Na zanimivih straneh je tudi pismo Janeza Mesca o njegovi srebrni obletnici misijonskega poslanstva.
Misijonar Janez Mesec že vrsto let deluje na jugu Madagaskarja. V zapisu o molitvi otrok na njegovem misijonu nam je približal veselje, ki povezuje. Izvedeli boste tudi kako na Madagskarju pravijo bonbonom.
Misijonar Janez Mesec že vrsto let deluje na jugu Madagaskarja. V zapisu o molitvi otrok na njegovem misijonu nam je približal veselje, ki povezuje. Izvedeli boste tudi kako na Madagskarju pravijo bonbonom.
O nujnosti primernih prevoznih sredstev v misijonih in o nemogočih poteh na Madagaskarju je v kratkem pismu pisal misijonar Jani Mesec.
O nujnosti primernih prevoznih sredstev v misijonih in o nemogočih poteh na Madagaskarju je v kratkem pismu pisal misijonar Jani Mesec.
Janez Mesec se je oglasil z Madagaskarja, s. Anica Starman pa s Slonokoščene obale.
Janez Mesec se je oglasil z Madagaskarja, s. Anica Starman pa s Slonokoščene obale.
Slišali ste pisma misijonarjev iz Ugande, Ruande, Ukrajine in z Madagaskarja. O gradnji, selitvi, uspeli akciji, pa tudi o krutem napadu na avguštinko s. Vedrano na novem misijonu na vzhodu Ugande.
V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.
Neki človek se je sprehajal ob reki. Naenkrat je zaslišal ...
Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Pojasnili smo, kaj je to poravnava, za katere postopke je primerna in kako lahko pride do razrešitve spora s pomočjo poravnalca. V našem studiu je bil gost Miha Jeraša, ki je tudi sam v tej vlogi v kazenskih postopkih večkrat nastopil.
Zadnji dnevi so nas silili k obujanju spominov na vse, ki so se preselili v onstranske kraje. Bližnje in daljne ljudi. Take, ki jih k spominjanju napelje srce in tiste, ki jih nalaga dolžnost. Čez nekaj dni se bomo v Slovenski matici potrudili obuditi spomin na nekaj častivrednih mož, ki jim je usoda dodelila daleč preveč trpljenja in srečanj s smrtjo. Tako imenovani dachauski procesi pri nas ne pomenijo samo represije proti tistimi, ki so jih Nemci zaprli v svoje, nacistično taborišče Dachau, temveč pomeni tiste, ki so od tam prišli, bolni in onemogli, a živi, nato pa se je nadnje spravila politična policija komunistične partije, jih obtožila kolaboracije z gestapom in neusmiljeno kaznovala. Veliko s smrtjo.
Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.
Župnik v Ziljski dolini Michael Georg Joham je sinoči v Celovcu prejel Einspielerjevo nagrado 2024. Podeljujeta jo Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega dr. Valentin Inzko je podčrtal, da je Joham šele drugi duhovnik, ki je prejel to nagrado, pred njim sta bila nagrajena škofa Kapellari in Schwarz. Joham je nagrado prejel v zahvalo za svoje delovanje v prid slovenskemu jeziku in dobremu sožitju obeh narodnih skupnosti. Predsednik Krščanske kulturne zveze mag. Janko Krištof je naglasil, da se je nagrajenec v dobri meri naučil slovenskega jezika, ga v svojem vsakdanu uporablja, je član slovenskih skupnosti in ga imajo rojaki za svojega. Kaj mu pomenita slovenščina in dvojezičnost, je med drugim v zahvali omenil Joham: “Treba je videti človeka in rasti v duhu evangelija, ki je duh spoštovanja, poslušanja in prijateljstva.” Več boste slišali v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini.
Tokratna oddaja nam je prinesla ljudsko izročilo v sveži preobleki. Gal Gjurin je namreč izdal zgoščenko z naslovom Ljubke ljudske (Zgodbe o Slovenkah).
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.